Vljudno so molčali celo tisti, ki so mislili, da vsi, ki nočejo videti revščine doma, sploh ne vidijo revščine. Presunljive podobe sestradanih otrok, ki med tistimi tolstimi afriškimi muhami cepajo kakor muhe, so pač močan argument: na njem ne sloni samo zavest o večjem zlu, ampak tudi legenda o tem, kako si rešil ves svet, če si rešil enega od ubogih. Morda je tudi zaradi molka, ki že lep čas vlada v Evropi, ne samo o novi evropski revščini, ampak tudi o novih strategijah izobčanja, samo štiri mesece kasneje o tem nevidnem svetu nemo spregovorila deprimirana francoska mladina na svojem ognjenem spektaklu.