Niti v Ljubljani. Dogaja se med II. svetovno vojno, jasno, v Ljubljani, zelo je nostalgičen in hudo retro, obenem pa izgleda tako datirano, da bi ga lahko že zdaj vrteli kar v kinoteki, toda ni tako kontroverzen, da bi bil dobra iztočnica za aktivistični pogovor, pa četudi ga je ‐ vsaj v primerjavi s svojo zelo podobno Sedmino (1969) ‐ malce sinhroniziral s sodobnimi »revizijami« pogleda na NOB (italijanski oficir in Slovenka ostaneta skupaj, ilegalci niso več taki good guys ipd.). Film propagirajo s sloganom: »film, mojstra sedme umetnosti«.