Oba filma, Okornovega in Bilodjeričevega, je do publike pripeljal fanatični aktivizem. Kar pa je po svoje logično: ker sta in Bilodjerić svoja filma financirala sama, pretežno kar iz lastnega žepa, sta naredila vse, da bi ju videlo čim več ljudi. Filmi, ki so del nacionalnega kulturnega programa, potemtakem filmi, ki jih financira država (via Slovenski filmski sklad), se za aktivizem ne menijo ‐ nekaj rutinskih intervjujev, in to je vse.