Ni bil del slovenskega nacionalnega programa ‐ bil je nizkobudžeten, še bolje, "nebudžeten", posnet iz rok-v-usta, gverilsko, brez državnih subvencij, brez podpore Slovenskega filmskega sklada. Ostal je pred vrati, toda je bilo to všeč: videlo ga je namreč več kot 25.000 ljudi. Še bolj ironično: v času, ko se je v Portorožu vrtel letošnji Festival slovenskega filma, so , režiserju filma Tu pa tam, v Ljubljani podelili zlati kolut, ki ga Društvo slovenskih filmskih delavcev podeljuje slovenskim hitom, specifično ‐ slovenskim filmom, ki jih vidi več kot 25.000 ljudi.