Melodija je ob tej priložnosti sicer enolična, a pleše se v krogu z majhnimi skoki vedno v isto smer, kar povzroči pravo vrtoglavico. In takrat ob polni luni jo je sam "kasike", nekakšen vodja plesa, povabil na tisto "tolderijo". Sama se tega, morda svojega edinega plesa v življenju, spominja takole: »Ta ritmska enoličnost je tipična za vse Indijance, a njih ples se mi zdi veliko bolj utrudljiv kot pa še taka črnska mimična ritmika.