Njegova opažanja so ga prepričala, da temeljne oblike vedenja, ki so ključne za ekonomsko plat našega življenja ‐ sodelovanje, pravična delitev skupinskih nagrad, in tako naprej -, niso značilne le za našo raso. »Te oblike vedenja so se pri nekaterih živalih očitno razvile iz istega razloga kot pri človeku,« je prepričan de Waal: namreč da bi zagotovili delovanje skupine, ki omogoča obstoj posameznika.
De Waal je opazil, da kapucinke ne omahujejo, ko je treba pokazati čut dolžnosti do tistih, s katerimi so sodelovale pri iskanju hrane.