Reformatorji socialno državo prepuščajo politični redistributivni logiki javnih financ. In tu pristajajo na povsem klasičnem razumevanju keynesijanske države, z nekaj primesmi neoliberalne samoodgovornosti ljudi za njihovo poslovno prihodnost. Toda očitno v svoji političnoekonomski vnemi niso pomislili, da so podjetja lahko pomembni socialni nosilci razvoja in blažilci krize socialne države.