Ko sem zapuščal teološko fakulteto, so mi šklepetala kolena. Sprva sem mislil, da je to posledica kulturnega šoka, a sem kaj kmalu ugotovil, da v meni nezajezljivo premost in pravičnost vsega ta večer izrečenega, ki se po mojih sinapsah sooča z neizrekljivostjo vseh mojih dosedanjih zablod. Že več kot desetletje sem namreč atletska steza za najrazličnejše hudiče in ostalo me je še ravno dovolj, da sem se nameril na ta usodni večer enkrat za zmeraj presekati s preteklostjo.