Posebej zanimive so bile na primer tako improvizirane razprave gospoda ali mag. Krivica. Sam si tribun Zbora za republiko nisem nikoli predstavljal kot politično-demokratskih zborov, na katerih bi imel vsak pravico dvigniti roko in povedati, kar mu leži na duši. Takšna rešitev bi mi bila sicer simpatična, ampak je neizvedljiva.