V sodobnih demokracijah se samodejno predpostavlja, da predsednik države v ustavnem sistemu, kjer je njegova funkcija predvsem reprezentativna in simbolna, daje tujini namenjene izjave vedno šele na podlagi skrbnega dogovora znotraj države in njene politične elite. Pomembna je vsaka beseda, vsaka formulacija ima izjemno težo. Če torej predsednik pripoveduje nekaj, kar ni usklajeno, a ima za državo zunanjepolitične posledice, mislim, da je na neformalni ravni prekoračil svoje ustavne pristojnosti.