Podobno velja v visoki politiki in diplomaciji, torej na polju, kjer sta osebna integriteta in politično zaupanje osnovni kapital posameznika kot osebe in kot funkcionarja. To dvoje je skoraj nerazdružljivo. V sodobnih demokracijah se samodejno predpostavlja, da predsednik države v ustavnem sistemu, kjer je njegova funkcija predvsem reprezentativna in simbolna, daje tujini namenjene izjave vedno šele na podlagi skrbnega dogovora znotraj države in njene politične elite.