A omejitve internega znakovnega jezika in razmeroma počasen razvoj beduinskega v primerjavi z nikaragovsko različico kažeta, da polovica možganov ne bi bila dovolj in da je potrebna večja kritična masa za razvoj jezika do stopnje, na kateri dobi zapletenejše lastnosti, kot so glagolska obrazila. Nedvoumno nas opominjata, da izvor jezika ne leži le v, temveč tudi v človeški skupnosti, v kombinaciji torej, ki je jezikoslovci še niso začeli resneje preučevati. Prav s tem bi lahko dobili odgovor na vprašanje, koliko možganov je potrebnih, da nastane jezik.