Pomembna je tudi ugotovitev, da beduinski znakovni jezik očitno pozna besedni vrstni red, ki je drugačen kot pri jezikih v okolici. Je jezik, pri katerem povedek sledi predmetu, medtem ko je v pogovorni arabščini na prvem mestu povedek, sledi mu osebek. To potrjuje domnevo, da je beduinski znakovni jezik res iznajdba vaščanov in da ni bil izpostavljen zunanjim vplivom.