Medtem ko starejši ljudje besedo »moški« pokažejo tako, da naredijo kretnjo, kot bi si vihali brke, mladi isti pomen ponazorijo tako, da le nekoliko zasučejo kazalec nad zgornjo ustnico. Znak za žensko je bil nekdaj dva prsta, s katerima je govorec povlekel prek čela (najbrž zato, ker so beduinske ženske imele tetovaže na obrazih), danes pa nima več zveze z obrazom.
Sandlerjeva in njeni kolegi so presenečeno ugotovili, da ima beduinski znakovni jezik nekaj posebnosti: tako kot večina jezikov pozna tog besedni vrstni red.