V besednjak so vključili tudi znake za besede, katerih pomen je ponazorjen s simbolno kretnjo, le da so jih nekoliko poenostavili, s čimer so ti znaki dobili širši pomen.
Medtem ko starejši ljudje besedo »moški« pokažejo tako, da naredijo kretnjo, kot bi si vihali brke, mladi isti pomen ponazorijo tako, da le nekoliko zasučejo kazalec nad zgornjo ustnico. Znak za žensko je bil nekdaj dva prsta, s katerima je govorec povlekel prek čela (najbrž zato, ker so beduinske ženske imele tetovaže na obrazih), danes pa nima več zveze z obrazom.