Po nekaj minutah se starka umiri in prične zbirati moči za naslednji izpad, jaz pa, ves presunjen, čakajoč na naslednje dejanje, skoraj ne morem verjeti, da je lahko v človeškem bitju toliko in takšnega gneva, in to zgolj zaradi nekakšnega rabutanja. In vedno sem ob vsakem novem izlivu ponovno tako presunjen in tako paf, da včasih kar pozabim na čas in me ta predstava z vso svojo grozljivo grdoto prisili, da popijem tudi po štiri, včasih, ko je baba še posebno divja, celo pet pirov.
In ko se že zazdi, da je rabutanje pravzaprav nekaj usodno bibličnega, se lahko zazremo v to, kako ga pojmuje zakon.