Vsak večer se je podala s čisto mlahavim cekarjem čez roko na sprehod ob reki, zgoraj ob vrtičkih neopazno izginila med visoke in bujno obrasle fižolove prekle, ven pa se prikradla s tako trebušasto bisago, da je kar pokala po šivih in do doma se je zaradi teže svoje nabrekle cajne priplazila že čisto skrivljena. Pomulila je baje vse, od zeljnatih glav, paradajza in korenja do solate in fižola v stročju. Ne, to pa ni več rabutanje, smo bili v hipu složni in seveda ogorčeni hkrati, da kdo tako brezobzirno in dobičkaželjno izrablja našo plemenito veščino.