Ampak jaz se pa spomnim tiste ta stare oficirske babe, se je takoj živahno vključil v debato tam neki tip, ki je dotlej le apatično poviseval na, ta je bila pa že prava. Vsak večer se je podala s čisto mlahavim cekarjem čez roko na sprehod ob reki, zgoraj ob vrtičkih neopazno izginila med visoke in bujno obrasle fižolove prekle, ven pa se prikradla s tako trebušasto bisago, da je kar pokala po šivih in do doma se je zaradi teže svoje nabrekle cajne priplazila že čisto skrivljena. Pomulila je baje vse, od zeljnatih glav, paradajza in korenja do solate in fižola v stročju.