Nekoč, ko sem na medicinski fakulteti prevzela katedro za interno medicino, se je dogajalo, da študentje predavanj niso obiskovali. Naredili smo analizo, poklicali smo nekega andragoga, da je poslušal naša predavanja in nas opozarjal, kje delamo napake, kje bi bili lahko bolj zanimivi, potem smo se popravili, a študentje predavanj vseeno niso obiskovali. Pojavila se je zamisel, da bi postala predavanja obvezna in bi začeli pobirati podpise, za kar sem mislila, da bi bilo od vsega najslabšega najslabše.