Štipendijska politika bi si morala prizadevati za dosego tako socialnih kot ekonomskih ciljev. To pomeni, da bi morala omogočati študij vsem, ki so sposobni pridobivati dodatno znanje, potem ko dosežejo srednješolsko izobrazbo, in četudi nimajo želje po študiju, bi jih morala k temu spodbujati. Posebno pozornost je treba posvečati ljudem iz manj premožnih skupin, ki jim je že študij brez šolnin veliko težje dostopen in se zanj težje odločajo.