Razkriva, da Slovenija kot članica EU ne zaupa v svoje pogajalske sposobnosti in politično ne zna servisirati zahtevnejših ekonomskih odločitev. In nazadnje kaže, kako bomo prehitro politično zacementirali čudaško regionalizacijo (dve kohezijski regiji) in si zaprli vrata za boljše rešitve v kasnejšem obdobju (več kohezijskih in realnih regij). Zato je odstop profesorja Mraka s položaja člana ožje pogajalske skupine z EU več kot osebno opozorilo dobrega poznavalca slovenskih in evropskih razmer.