Druga omemba denacionalizacije je povezana s cerkvijo. V javnosti naj bi se podoba cerkve slikala napačno, na cerkev naj bi se lepile oznake, da je premožna in da je obogatela z denacionalizacijo. Zato je v sinodalnih sklepih zapisano, da »povečana občutljivost sodobnega človeka za odnos cerkve do gmotnih dobrin cerkvi narekuje, da javnosti nazorneje predstavi svoje poslovanje in da precejšen del svojega premoženja nameni za socialne oziroma karitativne potrebe ter za solidarnost«.