Gre za institucijo, ki se je v zadnjih dveh desetletjih ukvarjala predvsem z vprašanji, povezanimi z varovanjem človekovih pravic. Leta 1986 je udarila v eno najbolj malignih točk bivšega režima: zavzela se je za spoštovanje ugovora vesti, s tem pa se je posredno zavzela predvsem za pravice pripadnikov druge verske skupnosti, Jehovovih prič, ki so jih vojaška sodišča obsojala na drakonske kazni, ker jih je ugovor vesti prepovedoval nošenje orožja.
Ko se rimskokatoliška cerkev opredeljuje o etično-političnih vprašanjih, to stori prek Komisije Pravičnost in mir.