nova beseda iz Slovenije

Revija Mladina, leto 2005, poved v sobesedilu:

In seveda ‐ filmi so najboljši žalovalci. Filipinski Maser se začne s pogrebom očeta, v Kraljih in kraljici umira oče “svetnice”, v srbskem Vstajenju od mrtvih od mrtvih vstane intelektualec, ki mu umira oče, v Bitki na nebu mož in žena ugrabita otroka, ki takoj zatem ponesreči umre, v španskem filmu Tapas mož, ki umira, svojo ženo prosi, naj ga ubije, v belgijski Ultranovi fant ugotovi, da so vsi njegovi mrtvi, v francoski Devetdnevnici zdravnico ubijajo misel na samomor, smrt svojega otroka in umor otroka, ki mu je bila priča, v slovenskem Odgrobadogroba se tip preživlja kot pogrebni govorec, v nemško-latvijski Padli moški išče fantomsko žensko, ki je skočila z mostu, toda prometne nesreče so pogostejše od samomorov: v japonskem Tonyju Takitaniju se žena glavnega junaka ubije v prometni nesreči,, moderno verzijo Device Orleanske, hospitalizirajo po hudi prometni nesreči, v Smrti gospoda Lazarescuja v madžarski bolnišnici ni posluha za umirajočega alkoholika, ker je osebje okupirano z žrtvami hude avtobusne nesreče. Ni naključje, da se nemški film začne s hudo prometno nesrečo in da potem tudi divji, panični, nevrotični seks, ki sledi, izgleda kot serija prometnih nesreč, kot serija trčenj.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA