nova beseda iz Slovenije

Revija Mladina, leto 2005, poved v sobesedilu:

Režiserji hočejo biti realni ‐ dotakniti se hočejo sveta, zgodovine. Ker pa realnost ni več nič realnega, skušajo biti hiperrealni, zato zgodovino prikazujejo kot alegorijo same zgodovine, kar se še posebej lepo vidi v filmih, ki se obešajo na brutalne pasuse zgodovine: Kosovo po padcu srbskega “režima” in prihodu mirovnih sil (Kukumi), Srbija po Natovem bombardiranju (Vstajenje od mrtvih), Pariz leta 1968 (Redna ljubimca), v času Duvaliera (Proti jugu), “madžarska pomlad” v času Imreja Nagyja (Nepokopani človek), Afganistan pod padcu talibanov (Potepuški psi), bombni atentat leta 1998 (Tragedija v Omaghu), Ljubljana pod Italijani (Ljubljana je ljubljena), Mozambik pod Portugalsko (Obala šepetanj), Nemčija pod nacizmom (Zadnji dnevi Sophie), luksemburški duhovnik pod nacisti (Deveti dan), Kurdi pod Sadamom (Kilometer nič), Šrilanka v času državljanske vojne (Obljubljena dežela), smrt Briana Jonesa (Divji in zadeti), smrt seattlskega rockerja, ki izgleda kot Cobain (Zadnji dnevi). “Svetovni film” je alegorični avtomatik.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA