Njena ekipa je posnemala populacijo v živalskem vrtu in tako začela s petimi pari muh v vsaki paritveni liniji in dovolila, da se je njihovo število z vsako generacijo povečalo za največ 50 odstotkov.
Znanstveniki so čilost vsakega para preverili tako, da so prešteli število izleženih jajčec in tistih, iz katerih so se izvalili potomci. V petih linijah, v katerih so bili daljni sorodniki, so omogočili parjenje le med primerki, ki so si bili najmanj v sorodu.