»Ko je rezultat vsakega parjenja vsaj šest potomcev, je dosežena raven potencialne rasti populacije, na kateri se ni več treba za vsako ceno izogibati parjenju med sorodniki, razen med najožjimi,« ugotavlja Meffertova. Velika populacija namreč pomeni manj možnosti, da bo prišlo do parjenja med bližnjimi sorodniki. Pravi bratje in sestre ter starši in otroci imajo skupno kar polovico genov, bratranci in sestrične pa le še okoli osmino.