Slabe plati parjenja med sorodniki so znane že stoletja (New Scientist, 18. oktober 2003, str. 23). Zaradi njega upade plodnost, zmanjša se število preživelih skotenih mladičev in živali so manj odporne proti boleznim. Če so starši v sorodu, se namreč poveča število redkih in škodljivih genskih mutacij, ki niso posebna težava, če se prenesejo le od enega starša, če pa jih potomstvo podeduje od obeh, imajo lahko res hude posledice.