Tega Vursu niso očitali le mediji, temveč predvsem terenski veterinarji in rejci perjadi, torej tisti, ki bi bili ob morebitnem odkritju živali prvi v stiku z obolelimi živalmi. Kritični niso bili le zaradi kokoši, ki so se sprehajale po dvoriščih, ampak predvsem zato, ker so ugotavljali, da jih Vurs ne obvešča dovolj o ptičji gripi. Predvsem terenski veterinarji so se pritoževali, da vodstvo Vursa z njimi komunicira predvsem prek medijev.