Leta 1920, po intervenciji in priključitvi Maribora k Državi Srbov, in, se je razmerje že bistveno spremenilo: takrat je za materinščino nemški jezik izbralo 6500 Mariborčanov, slovenskega pa dobrih 20.000. Apokaliptično je počilo med drugo svetovno vojno, ko so ‐ po Pertasskovih navedbah ‐ sprva navdušeno sprejeli Hitlerjevo vojsko, v vojnih letih pa naj bi bila ta dodobra razočarala tudi staronemške prebivalce Maribora. Ti so ‐ vsemu sodelovanju navkljub ‐ bili okupirani, kot pravi tudi Haringova: »Moja družina je bila prav tako prizadeta zaradi vojne.