Ime Maribor je javno veljavo dobilo po prvi svetovni vojni, ko se je prebivalstvena struktura bistveno spremenila. Tako Pertassek, ljubiteljski zgodovinar iz Gradca (s koreninami na Ptuju) v knjigi Marburg an der Drau navaja, da je še leta 1880 od dobrih 17.000 meščanov za »pogovorni jezik« kar 13.500 meščanov izbralo nemščino, slovenščino pa slabih 2500. Leta 1920, po intervenciji in priključitvi Maribora k Državi Srbov, in, se je razmerje že bistveno spremenilo: takrat je za materinščino nemški jezik izbralo 6500 Mariborčanov, slovenskega pa dobrih 20.000.