V hospicu pravijo, da se najpogosteje srečamo s sedanjostjo šele, ko smo že na štiri oči s smrtjo. Ko možu zboli žena za neozdravljivo boleznijo, prične živeti tukaj in zdaj. Njegove misli so najpogosteje osredotočene na bolezen, na procese zdravljenja, na smisel življenja, na medsebojne odnose ... na smrt.