Toda manevrski prostor ni velik. Zato velike davčne reforme pač niso mogoče, če želimo ohraniti socialno varnost in obstoječo davčno solidarnost. Reformisti na tretji strani predlagajo zapolnjevanje davčne luknje z dodatno obdavčitvijo potrošnje (višji oziroma enoten DDV) in racionalizacijo socialne države s krčenjem nekaterih socialnih pravic.