Po njegovem mnenju je igričarska scena za slepe danes nekje tam, kjer je bila mainstreamovska industrija sredi osemdesetih. Tekstovne pustolovščine so z razvojem tehnologije izgubile primat, saj so jih izpodrinile zvočne streljačine, večina konkurence pa je še precej prijateljske: potrebe trga v glavnem zadovoljujejo ljubiteljske "mikrofirme", kakih štirideset jih je. Večina developerjev ima zaposlena dva ali največ tri programerje, od katerih se seveda niti eden ravno ne valja v cvenku.