Na koncept računalniških iger za slepe sem prvič naletel med random srfanjem, ko sem bolj po naključju kot ne obiskal domeno nalinijske "gamerske" revije za slepe Audyssey, ki jo Fair objavlja že vse od sredine devetdesetih. Danes 31-letni živi v Ontariu in kljub stoodstotni slepoti igra igre skoraj vsak dan od svojega desetega leta, ko je na II nabijal Great Escape. Sprva ga je oče vodil v paviljone z igralnimi avtomati, kjer mu je z besedami skušal pričarati, kaj se dogaja na zaslonih, sčasoma pa je prišel v stik s čarobnim svetom iger, ki so bile spisane prav za veselje slepih gamerjev.