Nepoučeno uho zazna le precej besno kakofonijo rafalov, hropenja in drugih posebnih učinkov, a Rok vsak trenutek ve, kje je. Shades of Doom je preigral že večkrat in ima v glavi torej ustvarjen precej podroben zemljevid, če pa se za kak trenutek zmede, mu je treba zgolj nekoliko zbraneje prisluhniti, v katero smer ječi "soundblastersko" simulirani veter.
Na koncept računalniških iger za slepe sem prvič naletel med random srfanjem, ko sem bolj po naključju kot ne obiskal domeno nalinijske "gamerske" revije za slepe Audyssey, ki jo Fair objavlja že vse od sredine devetdesetih.