Res drži, da bo povečanje produkcije znižalo stroške na enoto, to pa cene, kar naj bi povečalo povpraševanje, a to drži le v učbenikih, ne pa v realnosti. Ahilova peta slovenske strategije in reform je, tako kot lizbonske, malone ideološko zanikanje pomena agregatnega povpraševanja in popolno zanašanje na ekonomiko ponudbe, po kateri ponudba kar samodejno ustvarja povpraševanje, enako ponudbi. Produkcijska enačba, ki je povsem koristno orodje za ugotavljanje potencialne gospodarske rasti, je v sodobnem gospodarstvu povsem nekoristna za ugotavljanje dejanske.