Za ugotovitev, da bi z enotno dohodnino prerazdelili dohodke od revnejših k bogatejšim, ni treba biti ekonomist. To drži tudi za ugotovitev, da bo višja enotna stopnja davka na dodano vrednost močno znižala življenjsko raven tistim, ki večji del dohodka porabijo za hrano, in manj tistim, pri katerih je delež izdatkov za hrano zanemarljiv, pa tudi, da se bodo ljudje višjim cenam izogibali z nakupi v sosednih državah, ki imajo dvojno davčno stopnjo.
Trojni enotnosti so se reformatorji, kot kaže, že odpovedali.