Enako čudna je bila začetna zagnanost za trojno enotnost; enaka davčna stopnja pri dohodnini, davkih na dobiček in davku na dodano vrednost, saj gre za povsem različne davčne osnove. Najbolj nenavadno pa je bilo slepomišenje, da z enotno davčno stopnjo nihče ne bo nič izgubil. Za ugotovitev, da bi z enotno dohodnino prerazdelili dohodke od revnejših k bogatejšim, ni treba biti ekonomist.