je svoj govor začel z: »Mislt si ne morte, kako strašno mam rad, pa, pa in sploh vse vas!«
Vzhičen nad to slogo, je predsedujoči sklenil kar zaobiti splošno razpravo o kandidatih ‐ saj res ne bi bilo konstruktivno, ko bi delegati zdaj navijaško nastopali za enega ali drugega ‐ in dvorana ga je za to nagradila z burnim aplavzom. Ko je vendarle stopil na oder in skušal nekaj povedati, ga je pri tem prijazno oviral, dvorana pa je to pospremila z novimi aplavzi, dokler ni napovedal, da zaradi tega kongres zapušča.