je nič kaj bistveno bolj anemično kot ponavadi natresel nekaj tehtnih misli o tem, kako ni preteklosti, ki bi samodejno prinesla prihodnost, kako je pragmatizem zabrisal idejni kompas LDS in kako lahko stranko prenovita le dialog in razvoj kritične misli. Boriti se namerava proti prevladi absolutizma obeh, rdeče in črne barve, in se zavzemati za to, da bi se kakovost vladanja merila tudi, če ne predvsem po odnosu zadnjega državnega uradnika v najmanjši pisarni.
Po pričakovanjih je imel daleč najučinkoviteje napoleonski govor izmed treh prav, ki je otvoril z: »Moja kandidatura ni avantura!«