Kakovost predvajane glasbe, ki je prihajala iz zvočnikov domače izdelave, je bila povsem v nasprotju z videzom glasbenih naprav. Na prvi posluh pravzaprav nič slabša kot na vrhunskih avdiosistemih, vrednih več deset tisoč evrov.
Razstavni prostor Copycarda je bil v bistvu edini nekomercialen.