Paradoks je v tem, da navidezni zagovorniki socialne države dejansko zavračajo reformne spremembe in zamenjujejo kratkoročne nevarnosti na račun dolgoročnih priložnosti. EU že vrsto let navidezno brani svoj edinstveni socialni model na račun svoje globalne konkurenčnosti. Danes ima več kot 19 milijonov brezposelnih in po vseh kriterijih naraščajočo socialno izključenost.