Ekipa, ki je uporabljala to podmornico, je sestavila seznam želenih tehničnih lastnosti, na katerem so bili tudi boljši akumulatorji, več oken, boljše merilne naprave za globino, najnovejši znanstveni instrumenti in več udobja za posadko. Leta 2004 je ameriška znanstvena fundacija privolila, da projekt podpre z 21,6 milijona dolarjev, institut Woods pa je priskrbel dodaten denar za instrumente, osvetlitev in senzorje. Rezultat je bila podmornica, ki so jo poimenovali »nadomestno vozilo, ki ga upravlja človek«, neuradno pa so ga označili za najnaprednejše plovilo pod morsko gladino.