Zabavno je, da je umetnik židovskega rodu, rojen in izšolan v Sovjetski zvezi, eden redkih umetnikov na bienalu, ki je pri črkovanju priimka v katalogih in na razstavi vztrajal pri jeziku države, ki jo zastopa: s strešico in ne s sh. Mimogrede, natanko pred desetimi leti je na tem bienalu zastopal Rusijo, Slovenija pa se je na beneški bienale prvič prodrla le en bienale prej z IRWINI in leta 1993.
Kritiki so, sodeč po nekaj tujih člankih, letošnji slovenski dan, ki se odvrti v dvanajstih minutah, opazili.