V prazni sobi pa vse skupaj nima smisla.« Kaj si pa mislite o tem, da večina umetnikov, čeprav so se v letih od zadnjega bienala zgodile globalne spremembe, raje brska po lastnih malih težavicah? Publiko bombardirajo z osebnimi krizami in individualizmom ter pretresanjem spodnjega perila, recimo, lastne mame (Japonska)?