Veter s psihosomatskim učinkom naj bi pokazal, da je umetnost lahko mila in ljubezniva, lahko pa tudi udari po glavi. Druga soba je opremljena s senzorjem, ki se odzove na vsakega novega obiskovalca ‐ čim več je obiskovalcev, tem bližji so umetniki na platnu, govorila pa naj bi o tem, da so se umetniki pripravljeni zbliževati z narodom, če ta naredi korak v njihovo smer. Eksplozija na koncu pa je v premislek, da se lahko takole srečanje »bližnje vrste« konča katastrofalno za publiko in še slabše za umetnike.