Njene skrbi so bile pretirane. Kljub temu je bil za umiritev žogice potreben telefonski klic ameriške zunanje ministrice Condoleezze Rice ciprskemu predsedniku (ki je zagotovil, da Ciper ne bo prosil za članstvo v Natu) in turškemu premieru (samo brez panike). To, da je bilo treba za pomoč poklicati Američane, ki so jim komaj pred mesecem dni zabrusili, naj se ne vmešavajo v pogovore med unijo in Turčijo, ni ravno dokaz, da je unija sposobna rešiti ciprsko zagonetko brez pomoči z druge strani Atlantskega oceana.