Namesto da bi se ukvarjali s parametri, pod katerimi je spomenik možno 'nadgraditi' ‐ metaforično, ne samo fizično, oziroma z načinom možne intervencije (saj je v medijih videna rešitev širitve in nadkritja stadiona zares nekoliko vprašljiva), se 'spomeničarji' (še enkrat!) postavljajo na stran ohranitve statusa quo, namesto v vlogo mediatorja med starim in novim, katera jim je bolj primerna.«
“Sem avtor študije o Plečnikovem stadionu, ki jo je pred dobrimi desetimi leti naročila tedanja občina Ljubljana Bežigrad. V njej sem se poleg čisto spomeniškovarstvenih vprašanj ukvarjal tudi z vprašanjem, kakšna vsebina naj zagotovi njegovo preživetje.