Neki moj prijatelj je svojemu prijatelju, glasbenemu opremljevalcu, uredniku na nacionalnem radiu in enemu največjih poznavalcev zgodovine popularne glasbe pri nas, omenil, da pozna nekega tipa, se pravi mene, ki ima toliko in toliko plošč, in da bi bilo fino, če bi tu pa tam skupaj naredili kako oddajo. Z radijskim medijem nisem imel nobenih izkušenj, a sem vseeno pristal na sodelovanje, ki mi je pomenilo velik izziv. Na veliko veselje se je oddaja prijela in takoj naletela na nepričakovano širok krog zvestih poslušalcev.«